Slaba vzgoja II: Nalezljiva javnost

Druga reč, ki me pri govoru o kontroli kovida moti, so tako često slišani pozivi k »ustavitvi javnega življenja«.

Že dvajset let, odkar je turbokonzumizem populacijo dodobra zagrabil, se trudimo, da bi ljudi deprivatizirali; da bi jih spravili ven iz njihovih luknjic, izpred ekranov in nišnih forumov ter jih spet pripeljali v javnost, tam pa odpirali debate o skupnem dobrem. In ravno zadnja leta je to začelo uspevati: ljudje spet hodijo na koncerte, v galerije in bare ter štacune, ki niso v nakupovalnih centrih. A je res treba zdaj eksplicitno napasti prav to, mukoma vzpostavljeno polje?

Razumem, da do širjenja okužbe prihaja na krajih, kjer se veliko ljudi druži in steka, na trgu, karnevalu, vsem, kar je luštnega in nalezljivo špasnega. Ampak javnost je nalezljiva tudi v drugem smislu. Če javnost zapreš, da se okužba tam ne bo širila, ker je javno polje edino nad katerim imaš kot politika nadzor, a ti ne bo infekcija samo ušla v privatni sektor, kjer se bo pač širila izven tvojega nadzora?

Žuranja po fletih in skupnih malic v službah pač ne moreš ukrotiti na tak način: a ni potemtakem bolje, da javno polje, nad katerim imaš nadzor, strukturiraš na način, ki minimizira širjenje virusa in s tem daješ zgled še privatni sferi izven tvojega nadzora?

Zdaj ko smo že dober mesec vrženi iz barov, je to seveda jalova ideja: če bi javne površine strukturirano odprli zdaj, bi na lepem iz omare spuščeni mulc vsaj na kratek rok verjetno pošizil in hitro izkoristil vse luknje, ki jih lahko, preden ga za hip nepozorni ata spet zapre, ampak takrat, pred enim mesecem, ko so bare, muzeje in druge lokuse »javnega življenja« pozaprli, sem se vprašal, če ne bi bilo bolje pustiti javnih polj odprtih in pač bolje nadzirati izvajanje ukrepov na njih.

Vem: določeni barčki se navodil niso držali in so tudi po uradnih urah folk nabutali noter, se zaklenili in tam žingali do jutra. Ampak če imate zdaj dovolj folka, da daje sankcije sprehajalcem brez mask, a ne bi mogli ti isti ljudje raje kontrolirati razdalje med mizami na terasah in poznovečerne gužve v barčkih?

Večina gostincev, ki jih poznam, je za upoštevanje ukrepov super poskrbela in njihovi vrtovi so bili vsem vidni zgledi druženja brez omembe vredne nevarnosti prenosa virusa. Zdaj, ko so zaprti, se mi vedno bolj pogosto dogaja, da mi kdo, s katerim bi se sicer dobil v varno prezračeni javnosti, predlaga, da se za pomenek stlačiva kam noter, kjer se bova lahko menila brez zoprne maske in nevarnosti globe.

In odkar so ukinili še možnost zunanjega henganja s folkom izven lastnega gospodinjstva in zauživanja kav na prostem, bo ta tip stikov samo strmo narastel. Piflarji med vami lahko še tako zavijate z očmi nad pomanjkanje samodiscipline med pobalini, ki vas obkrožajo, problema s tem trkanjem po prsih ne boste rešili.

Javnost je nalezljiva, zato je ne zapirajmo, ampak jo raje okužimo z dobrimi navadami, ki jih bodo njeni udeleženci lahko odnesli tudi s sabo domov.

Amen. Dalje pa prihodnjič.

Published by lunacekizar

Idiot sauvant with penis and a bit of beard. Bike rider, whiskey sipper and cartoonist. Also, owner of Striparna Stripolis.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: