Slaba vzgoja III: Šola ni dom

Ko je imel sinko prvič šolo po zoomu, se je skril v kopalnico. Kar se mi je v dobi, kjer večino dece težko odtrgaš od ekranov v bistvu zdelo dokaj pozitivno.

Tako sem bil prvih par seans primoran presedeti poleg njega. In sem bil vesel prilike prepričati se, da šolski sistem ni nič manj trapast kot v mojih deških letih.

In kot številni starši pred menoj sem ugotovil, da bi vsebine, ki mu jih posreduje inštitucija, lahko dete precej hitreje in bolj smiselno naučil sam…

…kar me pripelje le korak od fenov waldorfskih, montesorijskih in drugih alter učnih sistemov, ki trdijo, da običajna šola v deci ubija naravno radovednost ter da je treba h gnetenju teh mehkih umov pristopiti drugače, če bi radi izkoristili vse njihove potenciale.

In če se spomnim svoje osebne zgodovine, dobro vem, da se v osnovni v smislu »znanja o predavani snovi« nisem naučil nič. Živali in narava so me fascinirale, a v urah biologije nisem videl nobene zveze s tem interesom, ki sem ga raje pojil s knjigami z domačih polic.

Zato se strinjam, da je šola, sploh osnovna, precej uborno mesto za prenos znanja o predmetih, ki jih uradno uči. Ampak to je zato, ker je šola v resnici namenjena neki čisto drugi lekciji o svetu.

V šoli se naučiš, kako tiho in pri miru poslušati neumnosti; kako na ukaz reproducirati stavke, katerih vsebine ne razumeš niti te ne zanima; kako odgovarjati ne na najbolj pameten način ampak tako kot od tebe za dodelitev nagrade zahteva dvomljiva avtoriteta; in kako se obnašati v kolektivu ljudi z blazno različnimi ambicijami, talenti in pristopi k združevanju obeh.

In ja, šola te nauči, da ti radovednost in pametno sklepanje ne pomagata dosti, če ne znaš biti zraven še dovolj glasen ali dovolj hitro dvigniti roke – ali enostavno narediti tega, kar se od tebe pričakuje namesto tega, kar bi bilo najbolj logično.

To pa so za preživetje v resničnem svetu dragocene veščine. Če bi te namreč starši doma prijazno in z zalivanjem tvojih naravnih zanimanj naučili kup odličnih reči, bi morda v svet res prišel z več znanja, a brez veščin, kako to znanje prodati ne nujno najbolj pametnemu odločevalcu in ob konkurenci ljudi, ki morda vedo manj, a so spretnejši v prodaji.

Ravno zato se šola doma ne more iziti. Izpolnjevanje trapastih nalog je izvrsten življenjski trening, ki pa mora potekati v kolektivu enako prekletih vrstnikov in pod nadzorom nekoga, ki te zvečer ne kopa in ne daje spat.

Zato komaj čakam, da se šola spet začne. Saj je luštno s sinkom pohajkovati po mestu in mu razkrivati čuda sveta…

…ampak to lahko počneva tudi popoldne ali čez vikend. Zdaj pa bi res rad, da počasi odide med štiri stene in da ga napol usposobljeni tujci mučijo skupaj z deco naključno nabrano z vseh vetrov. Ker TO je prava šola življenja.

Amen,

(Več slabe vzgoje prihodnjič v poglavju z naslovom »Sympathy for the virus!)

Se beremo,

I

Published by lunacekizar

Idiot sauvant with penis and a bit of beard. Bike rider, whiskey sipper and cartoonist. Also, owner of Striparna Stripolis.

One thought on “Slaba vzgoja III: Šola ni dom

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s

%d bloggers like this: